Štrajk mladih za podnebno pravičnost v Krškem, 27.9.2019


V petek bo na Trgu Matije Gubca v Krškem podnebni štrajk. PET PRED DVANAJSTO. Pravijo sindikati, da podpirajo gibanje Mladih za podnebno pravičnost, Marcel Štefančič je sinoči lepo povedal, da to ni boj mladih za podnebno pravičnost, temveč je to boj za podnebno pravičnost. Vse o zahtevah in gibanju na https://zapodnebnopravicnost.si/

 

Takojšnje razogljičenje pomeni prepoznanje nevarne povezave med naraščanjem emisij toplogrednih plinov in planetom, ki podpira življenje in razvoj civilizacije, kot ga poznamo do sedaj. Meritve kažejo, da emisije toplogrednih plinov v ozračju nezadržno naraščajo; v letu 2018 so tako presegle mejo 400 ppm (delcev na milijon), kar pomeni, da je znanstveno določena meja, ki predstavlja nosilno sposobnost planeta in je enaka 350 ppm, že presežena. Višanju emisij toplogrednih plinov namreč v skoraj neposredni povezavi sledi dvig temperature, pri čemer smo na gotovi poti, da presežemo mejo 2 °C globalnega ogrevanja, ki je do nedavnega veljala za varen in sprejemljiv cilj. Zadnje poročilo IPCC (Medvladnega foruma o podnebnih spremembah) o globalnem segrevanju je tako kot novo mejo določilo 1,5 °C, s čimer se izognemo številnim posledicam segrevanja ozračja (manj ekstremnih vremenskih pojavov in izogib izumrtju večine svetovnih rastlinskih in živalskih vrst) ter vrsti prelomnih točk (izguba polarnega ledu itn.), ki bi prinesli nepovratne spremembe. Ocene o postopnem znižanju emisij toplogrednih plinov kažejo na to, da je prehod v nizkoogljično družbo (razvite države morajo znižati emisije toplogrednih plinov do leta 2050 za 80-95% glede na predindustrijsko dobo) ob ciljih, ki si jih zastavljamo sedaj (npr. v EU so ti cilji postavljeni na - 40% do 2030 ob upoštevanju ponorov iz širjenja gozdov), nesorazmeren. To pomeni, da odlagamo breme zniževanja emisij na prihodnje generacije in smo brez realnega načrta za razogličenje v čim krajšem času. V zahtevah zato sledimo priporočilom znanstvenikom in zahtevamo takojšnje ukrepanje in postavitev cilja zmanjšanja emisij vsaj za 80% že do leta 2030. Le-to bo omogočilo postopen prehod, ne pa odlaganje bremena na prihodnje generacije ob njihovem hkratnem soočanju z najhujšimi posledicami podnebnih sprememb.

Izjave:

Od Vlade Republike Slovenije med drugim:


Natisni   E-naslov